Ne bi se nama bilo treba roditi

                        kot človeka, ljubezen  moja

                        leopard je vedno leopard

                        človek se pa spreminja

                         nekoč je bral knjigo

                         ob svetlobi luči iz očesa

                         danes pa knjiga sveti sama

                         in se sama ugaša

                          ne bi se nama bilo treba roditi kot človeka

                          kot izdajalca samih sebe

                          ki s telesom rasteta v goro

                          z dušo pa se krčita v prah

                           ne, ne bi bilo treba, ker ne morem vedeti

                           če se bova prepoznala

                           čez tisoč let

                           ko bo za naju čas

                           naslednjega umiranja

                           na slepo

                          zato te prosim, da si zapomniš

                          najino šifro za ljubezen

                          da bom lahko znova

                          zagrizel v tvoj vrat

                          v to belino

                          ki me muči

                         v samo srce nežnosti.

Lidija Brezavšček - kočijaž