Stala sem v kuhinji
s kuverto v rokah
štela vsebino
počasi in vestno
sem jo v mislih
delček za delčkom
vstavljala
v majave šipe
ki spominjajo na mlečne zobe
kit razpokan kakor izsušena zemlja
barva okvirov se lušči kot
puder z gejšinega obraza
v tla z odlomljenimi ploščicami
ustvarjaoč vzorec najedene čokolade
kuverto sem spravila v levi žep
se obrnila
na hrbtu nimam oči
ko sem sedla na stopnice Montmartra
pod Sacre-Coeur
in globoko dihala
modro pariško nebo
sem jo imela v desnem žepu
njo skoraj prazno
sebe izpolnjeno
Morda se bi moral naslov glasiti ODLOČITEV
?
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!