Pocukala sem ga za dolge mustače
in že v očeh se mu je zaiskrila lučka,
tista hitra svetloba mojega žarčenja.
Nič nisem potrebovala zastirk,
sprejemala sem vso to vroče priznanje,
bisernico mojega spomina.
Migetajoči ples njegovih kresnic
privid najslajšega na svetu,
prehitro je minil.
Zakrinkana resničnost,
ki pa prihaja od nikoder
usidrana je pregloboko,
da človek bi lahko pozabil.
Utrgam štiriperesno deteljico
in jo vržem v zrak,
takrat opazim kresničko,
še eno in še eno,
ki se je utrnila v mojih očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!