Zlezla sem v svojo
lastno solzo
si v nej spletla gnezdo
z najtanjšimi pletilkami
iz vlaken teme različnih odtenkov
da v njem zvita
brez ure
žalujem
za vsemi odhodi
z močnim žarenjem iskrenosti
si stopal vse bliže
solza je izparela
iz globin sem padla v
tvoje naročje
v prsnem žepu si imel uro
in spet sem zaslišala tiktakanje
dobro da nisem zavrgla revij
z vzorci pletenja
tvoja ura je
pripeta na verigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!