spomladi
sem ti sešila
odejo iz češnjevih cvetov
mladih trav
vonja divjih
šmarnic
poleti
iz pregretih polj
polnih kašč
z vonjem petja ptic v
zgodnjih sončnih jutrih
jeseni
iz tisočerih barv starajočega se gozda
meglic nad njim
vonjajoč po sončnem grozdju
točenim v kozarce
prihaja zima
ob prvem šivu mehke pernice
skorajšnjih snežink
se sprašujem
kje je odeja zame
misli so bile zaposlene z rokami
šivajoč zate želje prebrane v zraku
prepozno spoznanje
da sem bila zmeraj ovita vate
odkrivaš sloj za slojem
v mojih žilah
prvi kristali zmrzali
urednica
Poslano:
14. 08. 2013 ob 15:53
Spremenjeno:
14. 08. 2013 ob 17:09
odlična pesem, pi.
predlagam dva popravka skladenjske narave:
-iz tisočerih barv starajočega se gozda
in
-odkrivaš sloj za slojem ( bes. zveza "sloj po sloj" je hrvatizem in v sl. skladnji ne obstaja)
LP, lidija
Hvala kočijažu
da usmerja mimo jarkov
vesel popotnik ga lepo pozdravlja
urednica
Poslano:
14. 08. 2013 ob 22:17
Spremenjeno:
15. 08. 2013 ob 11:27
pesem, ki skozi prehajane iz enega letnega časa v drugega prikaže neko vztrajnost (v predanosti), potem pa pride zima in z njo spoznanje, da zebe, če ne poskrbiš zase.
Snežinke so koristne, tudi bolečino zamrznejo, nova pomlad pa pride, za vse živilje :)
Lp, lidija
Hvala!
Lepo povedano, da snežinke zamrznejo bolečino.
Lp
Pi
Hvala vsem, ki ste jo prepoznali in čisto malo posvojili, morda ji bo topleje
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!