Pesem, po tebi
Obožujem te, obožujem pesem,
v kateri te k sebi ponesem.
Pesem, ki z poljubi, jo pisem po tebi,
ko imam te ob sebi.
Začutim prepih,
ki povzroči ga tvoj vzdih.
Prepotena je koza,
ko tuja a domača jo roka boža.
Na uho šepetajoč glas,
ob kuštranju tvojih las.
Dvojina se v eno zlije,
ob končnem kriku skupaj pod odejo skrije.
igranje z besedami je lahko pot k poeziji, lahko pa je prav odmik od nje.
ta me spominja na dotikanje pesmi ...
Si to ti?
Sem ...
ampak lahko mi pustiš tudi dihati po svoje -
umetno ... je za mrtve ;)
Aha...
lp,
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Branč
- 11. 08. 2013 ob 15:25
- Prebrano 879 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.8