Pesem, ki v sedanji trenutek zaobjema vizualni vtis in spomin, posrečen prehod v prostor času predstavljata tudi Picko in Packo (ki ju v tem kontekstu dojemam kot puščico, ki se je izstrelila iz otroštva, kot akcijo nasproti statičnosti ...) - film, ki se odvije pred duhovnimi očmi za časa enega  cigareta in kave fizičnega telesa na balkonu - morda je  klavir tisti, ki povzroči, da se duša prestavi v vzporedni svet ali pa je le orodje pesnika? Pesem, ki pritegne s svojo vseprisotnostjo (gostim ograjam navkljub), čestitke,

Ana

Jan, čestitam za izvrstno pesem. :) Nekaj slovničnih popravkov:

raba povratno svojilnega zaimka svoj

na severo-zahodni strani mojega doma - svojega doma

vejica za prilastkovim odvisnikom

in žareče oči srn, ki plahe stopajo

iz gozda, se za trenutek zazdijo kot sanje demona,

prislov/pridevnik (tega verza pravzaprav ne razumem; ne vem, kaj točno si želel povedati)

bežno (tukaj mi ni jasno; če hočeš povedati kakšen, potem moraš uporabiti besedno bežen; ne vem pa, kako bi to delovalo s prislovom, kot ga uporabiš ti)

se je zazdel nasmeh 

Lp,
Lucija

Hvala obema :)

Pozdravljen, Jan, če se strinjaš, ti popravimo slovnične napake, zdaj, ko pesmi ne moreš več sam urejati?

Lp, Ana

Če ti ni odveč, prosim.

LP

Jan

Eko, urejeno. Lep dan,

Ana

Hvala :)