Razorožila sva se.

Slekla sva obleko,

ki povzroča razdaljo,

s preveč gumbi

in zategnjeno kravato,

Še do malo prej bolj

temačne poglede

sva izločila iz telesa,

misli sva osvežila

s srečnim dotikom.

Položena torbica

govori o rem,

da vsaj pred jutrom

ne odidem nikamor

in pred seboj

imava vso noč,

nešteto dotikov,

tisoč poljubov

in bližino kože,

ki pogreša srce,

ki bije zdaj srečno.

Odložila sva vsako stvar,

ki je umetna,

vse,

zdaj se predajam ljubezni,

gola in razorožena.

IŽ-lev