Naj bo ta komentar razmišljujoče-filozofski kot je pesem sama (dominirajo, po Kosu, racionalno-idejni tematski elementi). In se vprašam: kdo je tu Bog/bog? Tisti, ki odloča; ki postavlja vrednost. Tisti, ki se odloči, v katero smer bo šel svet (?). Hmm. Jure niza slike, kjer življenje je takšno, kot je, Nietzche pa bi se se muzal - Bog je mrtev. Mimo sužnja, z besednimi poigravanjem skozi svetlobo, besedo, do tega, ali je človek, ki se rodi, res tabula rasa. Morda lirski subjekt te pesmi resignira, saj pravi:  

Vrgel sem sidro
še malo
pa se bom ustavil
(Takoj, ko ga dvignem
grem ven)

hvala Lucija ... lepo, da si ga našla - sam se nisem nič naslanjal na njega, morda je prav njegova odsotnost; njegova prisotnost - pošteno ;)

Bog seveda je - že s tem ... in tudi zmaj ima še glavo na sebi

Jurij