Površina časa je hrapava,
stopnice med trenutki
povsem naključne višine.
Zveznost časa je iluzija enosti sebe.
V resnici je vse vsaj dvojno.
Zavihteti se moraš na rame
in z visokim dvigovanjem kolen
prenesti zavest od prej v malo zatem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!