Osoben način izražavanja, ogromna moć percepcije, i neverovatna sposobnost poimanja sveta oko sebe, čine da pesme VESNE ŠARE budu ovakve, kakve jesu. Stilski sve doteranije i uobličenije, pokazju da autor izvanredno vlada i formom.

A odavno je vidljiva širina kojom pesnikinja obuhvata ideju svog dela.

Mislim da slovenačka književnost u VESNI ŠARE dobija veoma značajnog stvaraoca.

Dokaz za ove reči je upravo ova pesma.

Lirski subjekt o sebi preprosto reče: sem otrok. Opredeli se, določi si vlogo, določi svoj odnos do objektov, ki jih dojema za "starše" (drznem si uporabiti ta izraz, ki je človeku najbližji). Popelje nas v svoje bitje, ki se čuti pripadno očetu, materi in ribi. Trem različnim vplivom, različnim dojemanjem in pogledom na svet. Medtem ko moškega dojema kot sopotnika, molčečega in takšnega, ki je jedel lubje odnosov; žensko doživlja kot zoževalko plesišč, ki je predrta od igel, a vendar tista, ki je topila razdalje. Riba, tretje bitje, ki se pojavi, lirskemu subjektu pokaže drugačen svet: prvo besedo, skrivnosti rok in pesmi (ki so Tvoje). Pesem na izviren način prikaže polarnost moško-ženskega sveta, katerega oba pola sta enako potrebna in nujna; a vendar se mora preseganje zgoditi še zunaj tega, z dodatnim uvidom, z drugačnim pogledom, z novim zavedanjem. Čestitam za besede, ki bralcu ponudijo marsikaj,

Lucija

ps: Namenoma nisem komentirala zadnje besede pesmi. Najbolje je, da vsak bralec sam ugotovi, kdo je tisti Ti, ki ga lirski subjekt magično privleče na dan ... :)

Milen, lahko rečem samo hvala, ker tako pozorno spremljaš moje pesmi.

Lucija, hvala za zanimiv in razčlenjen komentar.

Obema prijetno poletje še naprej,

Vesna.

Izjemna, vrhunska, čestitam, Vesna.

LP A

Andrejka, hvala tudi tebi in vse lepo!

Vesna