Zdi se, da pesem ni toliko »nepremakljiva«, kot o tem govori naslov. Od današnjega jutra do večera se je občutno premaknila. V nekem mazohistično poetičnem smislu nova, podaljšana pesniška forma celo podpira tisto, kar smo zjutraj samo slutili, da je nepremakljivost vidik osebnostne stagnacije.

Prejšnja verzija pesmi s prvimi tremi kiticami mi je bila bolj všeč, imela je večjo moč. Nove tri kitice to moč razdrobijo, razpršijo, premestijo na različne konce.

Povedala bom, zakaj mi je bila všeč prva verzija »Nepremakljivosti«, torej do vključno vrstice »za dobro srce«.

Ko zagledamo tak naslov, se v bralcu sproži vprašanje, ali je nepremakljivo res nepremakljivo in kako je ta lastnost prikazana v pesmi, kjer neki glas komentira dejanje in nehanje ženske in njen »odnos« s prijateljico, sosedo in s samo seboj.

V prvih treh kiticah pesmi se bp lepo poigrava s sintaktično-pomenskimi prelivanji. Torej zaznamo, da pomen že ni nepremakljiv: druga vrstica se sintaktično lahko veže na osebek v prvi ali tretji vrstici, kar na nek način zanimivo prikazuje osebne projekcije na drugih ljudeh: kdo ima kup težav,  kdo trpi zaradi togosti. Tretja kitica v sintaktičnem pogledu pripravi presenečenje: pozorni smo na drugo vrstico, kot tisto, ki obeta obojestransko ogledalo, pa najdemo nov element, ki nakazuje, da se bo ženska končno premaknila: »stečeš«.  Ko preberemo kitico do konca, vidimo, da se je poigravanje z dvojnimi pomeni učinkovito preneslo v zadnjo vrstico. In tu se prva verzija zelo dobro konča. Pusti bralca razmišljati, ali bo ženska, kdaj - v soočenju s sabo ali pač v pobegu od drugih (in same sebe) - lahko presegla svojo nepremakljivost. Čeprav naslov daje slutiti, da gre verjetno za brezupen primer(ek), ki se bo tako obnašal še za nedoločen čas.

V pesmi je zanimiva raba druge osebe glagolskih oblik. Druga oseba v pesmih pogosto deluje magično oz. se zdi, kot da ima govoreči določeno moč nad nagovorjenim/bralcem, kot da ve nekaj več. V prvem delu pesmi se tako sprašujemo, kakšen odnos ima do ženske ta pripovedovalec, ki s tako budnim očesom spremlja dejanja te ženske. Jih samo opisuje ali ji tudi kaj očita? Je to mogoče njen glas, ki ga še ni ponotranjila? Drugi (novi) del pesmi ima očitnejši pridigarski ton.

Pesem je napisana v sproščenem, kolokvialnem tonu,  glagol »rabiti« namesto »potrebovati« pa zveni mogoče preveč pogovorno. Tudi »gleda v tla« je precej pričakovana zveza, boljše bi bilo kar »gleda v pljunke na pločniku«. Ali namesto »tal« kakšen drug samostalnik oz. beseda.

Lep pozdrav,

Jupi.

Hvala za podrobno obdelavo, Jupiter!. Moj namen tukaj je bil sicer kontrastirati tiste splošno sprejete in ne tudi nujno resnične trditve iz ideologije zdravega življenja, s tistimi, ki so sicer zakodirani v jeziku, podprti še s kakšno statistiko, pa vendar bi ob trditvi, da za dobro srce koristi dobro srce, malokdo prišel preko tavtologije. Ker se mi je zdelo, da bo brano kot moraliziranje, sem podaljšal še s par popolnimi izmišljijami (recimo o koristih rdečega vina) in zadevo samo še poslabšal.

Hm, nisem zapopadla, da bi bila osrednja interpretacija predvsem splošna dekonstrukcija ideologije zdravega načina življenja, odpovedalo mi je induktivno razmišljanje. Mogoče tudi zaradi tega, ker, kolikor se še spomnim, v drugem delu pesmi ni bilo več takega poigravanja z jezikom kot v prvih treh kiticah. V tej (pra)obliki mi pesem boljše deluje:)

Kaj vem, ali je koristnost rdečega vina "popolna izmišljija":) Če se prav spomnim, je bil v Lj pred nekaj leti organiziran mednarodni znanstveni simpozij, na katerem so strokovnjaki razpravljali o blagodejnem učinku kapljice rdečega vina za preprečevanje kardiovaskularnih obolenj. Bottom(s) up!

Pri marketinških bužetih farmacevtskih firm, namenjenih izključno zadovoljstvu nekaterih odločujočih zdravnikov pri nas, ki za pomemben večkratnik presegajo tukajšnje zdravniške plače, me razne wine tasting konference posebej ne presenečajo.

Kar pa se znanosti tiče, obstajajo študije o koristih resveratrola, antioksidanta, ki se nahaja v kožici grozdnih jagod in je pokazal v ustreznih količinah (ekvivalent 60l rdečega vina dnevno) določene blagodejne učinke na belih miškah. V rdečem vinu ga je nekaj več zaradi navadno daljše maceracije, vendar ga je očitno še več v svežem grozdju ali morda grozdnem soku. Ima pa zato kar alkohol pozitivne učinke na holesterol,  je pa alkohol še marsikje, ne samo v rdečem vinu, pa še nisem slišal, da bi ga kak dohtar zato priporočal.

:)

Če se komu ljubi brati http://www.mladina.si/94838/

V tej pasji vročini in ob grenkih kumaricah mogoče celo paše kaj bolj kiselkastega: LPJ:)