
rotim te
ko si volk
trgaj moje trepetanje
in lačno zagrizi
v temne spomine
belega telesa
ne boj se kože
ki molči tvoje dotike
ne mehkobe
ki še vedno joče
neko davno bolečino
z nazaj usločenim vratom
pojem starodavno pesem žensk
ki so se vrnile v svoje telo
zato utripam
utripam polni nič
zelo zanimiva tale breztelesnost in ponovno utelešenje, me je prijelo, da bi šel brat kakšne stare pravljice s temi novimi očali.
Ni ravno pravljica (pravzaprav pravo nasprotje):
http://www.youtube.com/watch?v=QChEvqM52RQ
lp, Marko
bp - Te pravljice so težke. Ne beri jih zvečer.
Marko - Hvala za rahločutnost.
Lep pozdrav obema, P. :)
mucamaca, ni zakaj : )
Še veliko šepetanja želim : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!