Uf! Lp, P.

Kaj občuti človek, ko na rokah drži mrtvega otroka.  In ga - zaradi določenega namena – mora nekam odložiti.  Na mizo. Če miza ni žrtvenik ali oltar, oseba pa ni poklicana od Boga, gre morda za vpogled v profesionalni odnos do trupla, miza pa je delovna površina v znanstvene ali preiskovalne namene. Tako si to predstavljam,  kajti v bolj osebno-intimnih kontekstih mi je težko videti mizo, prej vidim posteljo, še prej naročje.  Vseeno pa gre za določeno paralelo, ki se odvija v meni  kot bralki. Kako iz rok spustiti mrtvega otroka. Kako objektivno in vendar človečno rokovati z objektom,  ki v sebi združuje življenje in smrt.

Sporočilo vidim tudi v širšem kontekstu, kako razvijati dostojanstveno umirjen odziv  do osebe ali odnosa, ki nas preseneti  s preranim koncem. To znanje je nekomu prirojeno, drugi naj ga razvijajo.

Pesem, ki z redkimi, dobro odmerjenimi  besedami popelje bralca v razmišljanje o svojem intimnem doživljanju in odzivanju.

Lep pozdrav,

Silvana

Jupiter, Hvala za podčrtanko!
Pravilno si predstavljaš, ideja je res prišla od tam. Se mi je pa zdelo, da miza sede tudi v kotekstu položiti karte na mizo (soočiti sebe in druge, pošteno se spogledati z resnico), tako da se vse skupaj lahko nanaša na mnogo stvari - recimo na osebne neuspehe, od večjih pa do mojih pobrisank, na obvladovanje svoje preteklosti (težkih dogodkov) in čustev, na vzpostavitev odnosa do sebe in do človeške minljivosti - ker za otroka je načeloma vseeno, kako ga položimo, je pomembno predvsem za nas, opazovalce ali svojce. Mogoče je dobro razjasniti, kaj je bilo, zakaj je bilo in kako je bilo, torej ne poskusiti pozabiti (dvojnost besede zabrisati), niti se nežno smiliti samemu sebi, ampak pošteno priznati resnico in imeti do nje korekten odnos.

Hvala tudi tebi, mucamaca, za komentar.

Pozdravček obema, Beatrice

Beatrice, 

moram se oglasiti. Ta pesem kar sili. In sili v razmišljanje, da je pomemben naš odnos in je to to, kar moramo razčistiti. Ni dogodek/stvar/človek tisti, ki ima entitete, ampak smo mi tisti, ki mu jih pripišemo. Vedno je naš odnos, naš pogled, naš odziv na nek dražljaj. Odlično si ubesedila, res. Če pesem še ne bi bila podčrtana, bi jo podčrtala sedaj. Vsekakor pa ti povem, da imaš tudi moji dve črtici in da gre ta pesem zagotovo na seznam mojih najljubših pesmi, ob pesmi ustvarjalcev kot sta Sylvia Plath in Tomas Transtromer. Čestitam,

Lucija

Lucija, hvala!

Seveda je res in tudi moja filozofija, da je pomemben naš odnos in da lahko stvari (dogodke) spreminjamo - pri sebi, v svoji glavi - lahko pa to pripelje tudi do nesmiselnih krivd v smislu - jaz sem kriva, ker mislim, da je to, kar se mi je zgodilo, slabo.

Pozdravček tudi tebi, Beatrice

Čestitam za pesem poletja po izbiri uredništva!

Lp,

Vesna.

Se pridružujem Vesni, iskrene čestitke!

Lp, Lea

Jaz tudi!:)

Lp, adisa

Po črticah in izboru, se boš pa zdej mogla še s komentarji soočit. Uff...!

Čes ti tam, če pa nisi, pa...

he! :)

Čestitke!

Hvala za komentarje, Deborah, Lea, Adisa in Legy, tudi za tvojo hecno besedno igrico, prašeg. Sploh nisem vedela, da je Pesem poletja po izboru uredništva, tako da so me komentarji razsvetlili - sem šla pogledat. Se veselim. Hvala. :-)

Pozdravček vsem!

Kdor To ve, ve vse. Kdor prebere, ve skoraj vse, ostalo pa Mora razmisliti. Zveni in bere se kot Resnica. Ponižno se umikam v osamo, hvaležno se spominjam besed, v kratkih rokavih grem ven na cigaret, da se bom kaznoval za oholost in pompoznost misli. Rad bi verjel, da med življenjem in smrtjo ni razlike, rad bi mirno spal. A sredi oktobra me zmoti komar, ki živi mrazu navkljub. Pesem, ki najde pesnika. Pesnik je Tisti, najdeni. Ne molčeči. Žal, tudi priča bolečini, ne molčeči- naj se sliši in priča.

Pazi, da se ne prehladiš. :-P

Hvala, da si se razpisal. Pesem je odraz misli in tako zelo preprosta, da sem jo nekaterim bližnjim recitirala na pamet precej časa, preden sem jo zapisala.

Pozdravček, Beatrice