Ko berem pod krepko pisavo,

se zdi, da je plitvo;

da se zmočiš le do gležnjev,

ko stopiš med njene vrstice.

Pa spet preberem

temno zapisane črke,

jezno zvenijo,

kričijo,

se derejo name,

da to, kar imam,

ni zame,

ne, rabim še več!

Polistam naprej do njene tenke pisave.

Princi in žabci

so naenkrat prijetni,

nežni in ljubki

z dolgimi stavki,

čisto brez ritma -

kot moji.

Preberem do konca.

Iztrgam reklame.

Helena Zemljič (MalaSenca)