Vlak se ni ustavil ...
Sonce je potegnilo k sebi
svoje tople roke,
ločilo dih od tvojega predenja.
Pajčolan sreče je zaman
ustavljal kolesje vlaka:
belina je zamrznila v zraku
in črne lise so ji sledile.
Mehkoba kožuha
je objela moj spomin
ter pivnala solze.
Zadnji mijav se je usedel
na rdeči oblak
in izginil za obzorjem.
Pod orehom sem naredila prehod zate
in kupček zemlje te spreminja v prah.
Pod rebra sem obesila medaljon -
vanj sem ujela vse tvoje darove.
Saj vem, da je bila le muca, pa vendar ... še vedno sem žalostna ...
MUCA ...
:(
Lepa pesem v slovo ...
sem kar brez besed ...
niso samo muce, ki umirajo vsak dan, slovo se v pesmi razslojuje in množi, zavedanje minljivosti pa ovekoveča ...
lp, lidija
Hvala Lidija, tudi ker razumeš ...
Poslano:
19. 07. 2013 ob 17:24
Spremenjeno:
19. 07. 2013 ob 20:07
Zelo lepa pesem, že drugič sem jo prebrala :)
vsako slovo je težko.
slovo prav vsake živalice, ki smo jo imeli je v meni sprožilo bolečino. skopčevka Tika, dihurček Bine, mačke, veliko jih je bilo. trenutno gloda in boli, kje je Maks :(. tudi psov je bilo nekaj, najhuje mi je bilo, ko se je prišel posloviti Den (preden so ga hudo bolanega odpeljali na veterino, kjer so ga uspavali). mislim, da sva oba vedela :( :( :(
Ja, zelo boli in vendar sem vesela, da jih lahko imam, jih crkljam in oni mene :)
Lp, Lea
Poslano:
19. 07. 2013 ob 20:56
Spremenjeno:
19. 07. 2013 ob 21:52
Lepo si rekla Lea, kljub temu je lepo, da jih imamo.
Žalostna pesem ... Všeč mi je, ker je pristna, iskrena. Čestitam!
napisala si pošteno pesem. muca hrošč, mravlja ali kdorkoli - kaj ni to vse isto, pa naj mu bo; dajmo še človeka poleg
pozdravi ,
Jure
Hvala, Lucija in hvala Jure. Res, je pristna in človeška :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 19. 07. 2013 ob 16:57
- Prebrano 914 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 665.36
- Število ocen: 18