v topli zvezdni noči
z 12. na 13. julij
ležim v odročenju
brez vsega poleg mrtvaka
med kalvarijo in odprtim morjem
mednarodnih voda
iz dlani se izvija
lupina prvega krajca
oljnato prši čez uglajenost površin
zgornje note oranževca
in toneči lasje
pritegnejo zamolkli tlak globin
skozi sakrum me zaliješ
v svoj arhipelag
tvoja sem tvoja
valovi so
kamnite meje
pragovi jadrana
rebra so stopnice
okrog prsi mi spneš
ogrlico iz nevzgojenih biserov
z odprtimi očmi piješ navrelo mleko in kri
obrneš me za 180 stopinj
in s prstom pokažeš
da med še vidnimi
srebrnimi šopi morskih trav
pobliskavajo izlizani kosi lunarnega porcelana
in kako globoko so potem školjke
z las se v globino pozibava dvanajst nihal
praviš
da me ljubiš
brez obvez
Poslano:
16. 07. 2013 ob 22:58
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:20
... globoko ;)
lp
leščur hihihihihi ... :) Jure, očitno so nekatere vezi iz hadopelaške sfere zavesti ... :)
Poslano:
16. 07. 2013 ob 23:12
Spremenjeno:
17. 07. 2013 ob 00:19
Lucija: ja, Had ... Michelangelo bi dodal še: ... rišem slike svojega doma
pesem za oživljanje ....
lp,Jure
Bravo, Silvana! Pesma je sjaaaaajna!!
Poslano:
16. 07. 2013 ob 23:57
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
Kje nastaja ljubezen? Od kod? Kako? Iz kakšne globine (ne)zavednega črpa človek, da začuti drugega človeka? Spozna to, ko leži v odročenju brez vsega poleg mrtvaka? Ko tone in ga zaliva in ga preliva, se peni, spenja, spaja, pripenja, spne biserne ogrlice in privre vse od mleka do krvi na dan? Morda so globine človeških odnosov arhetipske, morda pa segajo še globlje od tega. Težko je vedeti. Še težje je vedeti, ali je res, ko praviš da me ljubiš brez obvez?
Lahko bi komentirala vsak verz, razglabljala o njem, ampak potem bi metaforika pesmi izgubila svoj čar (in kdo sploh lahko zares razloži kakšno pesem?). Raje čestitam za dovršeno strukturo, ki se odseva tudi v paralelni pesmi Arhipelag, in (kot vedno) čudovit jezik.
Lucija
Poslano:
17. 07. 2013 ob 08:17
Spremenjeno:
17. 07. 2013 ob 11:57
Jure, Milen in Lucija, vsem hvala za odziv in komentarje. Lucija, hvala, da si zaplavala skozi pesem, in za vprašanja, na katera si vsak bralec (lahko po)išče svoj odgovor. Čof, čof, Jupiiii
Poslano:
17. 07. 2013 ob 10:06
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
Poslano:
17. 07. 2013 ob 10:45
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
zanimivo izčrpen komentar, bp, glede na ozir ki si ga ponudil, moram reči, da če človek ni all in , ni rečeno da je all out, morda je all him/her, tako, da je ves z vsem not in ves z vsem zunaj :) lahko tudi hkrati - ta pesem nekako ustvarja to ozračje, vidim mehurčke, pod vodo, vidim gladino pod nebom, vidim rob - obalo ...
lp,
Jure
Poslano:
17. 07. 2013 ob 11:02
Spremenjeno:
17. 07. 2013 ob 11:57
bp in Jure, lepo, da vaju pesem še naprej nosi na svojih valovih in čvorih :) ...
Ah, ležim z nekim poletnim branjem na ležalniku ali se ležerno pozibavam na gladini in vem, vem, da se bo nekdo potrudil za razgibano razčlenitev pesmi, kot je razgibano razčlenjena že sama dalmatinska obala z arhipelagom Kornati vred :)))
Prisrčno sem se nasmejala tudi ob vajini analizi različnih plavalnih tehnik:)
bp, saj bi ti pisala razglednico, pa nimam naslova :(hm, kateri motiv bi izbrala zate, Arhipelag ali Hadopelag? Menda se dobijo tudi razglednice z več motivčki na prednji strani:), zato naj bo kar via pesem.si:
bp, srdačne pozdrave sa Hadriana!
Čof čof, Jupiiiiii (z glavo v vodo;)
Poslano:
17. 07. 2013 ob 15:20
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
Ne bom uporabljala velikih besed in razčlenjevala, (ker ne znam, vsaj na glas ne). Napišem le: "Brala sem in ob tem neizmerno uživala."
Lp, Lea
Poslano:
18. 07. 2013 ob 07:45
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 08:56
Hvala, Lea :) Branje naj bi tudi bilo posebno doživetje in užitek. Lep dan, Jupiter!
Poslano:
18. 07. 2013 ob 18:16
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
Jupi, hvala za hadrijanske razglednice, so me spomnile na eno staro pesem:
Poslano:
18. 07. 2013 ob 19:00
Spremenjeno:
18. 07. 2013 ob 19:19
bp, luštna pesmica:) Lahko jo celo pojem! LpJupi
Tale se kar dobro prime na tvojo:
Ultramarinec
(Ta zgodba je resnična:)
Med letom v domači kraj
sem se z zavojem
iz drevesnice Štivan
spustil nad Sovič
in se po Majlontu sprehodil
do gnezda modrikastih jajčk
pod zvonikom,
obema pravzaprav.
Vedel sem,
da ga iz njegove luknje
lahko izbezam
s povabilom na ježka
(tistihmal so namesto kebaba
prodajali tudi slaščice)
in na reševanje potopljenih križank.
Beseda ni konj.
(Ta izjava je resnična:)
Želel sem mu seči v levo roko,
sinje nesnovnemu umetniku,
a splošno znanemu po tem,
da kot preplet 124 trdih diskov
izvaja osupljive kombinacije
s presenetljivimi potezami
in akrobatskimi skoki
po dolgem in počez
na preplavljeni šahovnici
z odsevi pesniških figur:
Kardo Decumanus,
Karpov, Kasparov,
Kramnik. Mojster
žlahtne igre in morski konj
v skafandru na bleščečem surfu
globoko pod imenom
Deep Blue Rose.
(Te besede so resnične:)
Ugnezdim se na polju h1
popoldanskega foruma
na robu Krasa,
z obrazom proti soncu,
in priprto pričakujem,
da z zelenkastim valom
vame pljusne njegov duh.
Neptunski žmoht.
K mizici pristopi natakarica
z beležnico, mali karo,
in obrne list.
Dva ježka.
Kaj bo pa gospod?
Kateri gospod?
Strmi zdaj vame zdaj v kovani stol,
na katerega sem posadila
omot iz drevesnice.
Na sandalih zagledam
razpršene kapljice.
V eni sneži nejodirana sol
na ježka.
Rdečica mi preplavi žilice.
Greva se potapljanje ladjic.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!