in ..., je kdo odgovoril (na goreče prošnje;) ?

lp,

Jure

Nekaj popravkov ali predlogov:

Trännen der Angst Tränen

Und die  Luft, so frisch

Tue so, als fändest du das ganz natürlich.

Premisli, ali želiš premik v naklonski obarvanosti:

Manchmal hat man sogar Glück!
Včasih moraš imeti srečo!

Na koncu bi predlagala, da izpustiš paralelizem, kar je sicer poseg v tvoje občutje:

Es ist nur ein Vogel. Nur eine Blume.
Es ist nur ... ein Mensch.

Se mi zdi, da čisto v redu teče in ostane dovolj zgovorno, če počasi odvzemaš sintaktične elemente, kot si nakazala v prvih dveh delih:

Es ist nur ein Vogel.
Nur eine Blume.
Ein Mensch.
 

Klicaji mi delujejo nekoliko preveč poudarno ... me spominjajo na sturmunddrangovski zanos. Težko začutim "solze strahu", če je v pesmi toliko klicajev, ki budijo in bodrijo bralca v nov dan! In še spet: to je moj osebni pogled (na punktuacijo). LPJ

Jure, misliš bog ali Oziris ali kar že pač? Ateistka sem. Oziroma ne: če šteješ to, da verjamem vase. 

Jupiter, res hvala za izčrpno obravnavo, sem mislila, da bo še več napak. Očitno se nekaj vendarle še spomnim. Sem popravila. ... Kako si mislila - a da bi napisala - "vsak BI moral imeti srečo"? Nisem mislila na oblikovanje družbe, ki bi to dopuščala ali kakšen podoben kontekst - mislila sem na zakone verjetnosti in verjetnostne porazdelitve. Bi zaenkrat kar pustila.

Pozdravček obema, Beatrice

Hoj, Beatrice, sem zdaj opazila, da sem komentar zapisala pod napačno verzijo pesmi;) Nisem mislila, da bi popravljala izvirnik; opazila sem razliko v modalnosti, ki pa jo lahko zagovarjaš  -  sploh kot avtorica-prevajalka. Nastane pa rahla razlika v podajanju propozicije in v interpretativnih možnostih. Lep dan, Jupi!

torej :) kaj to pomeni, da se nihče ni oglasil. Nisem imel v mislih nobenega boga ... Če bi se ti Oziris ... joj bi ti bilo lepo ... zdaj pa ne vem, ali si res ostala v ateistični tišini ... Tudi sam sem ateist - kar ne pomeni da v koga ne verjamem. A thesis em - sam napenjam predvsem na vse kar me obkroža in se sili v vedenje - vse gre za določbo, ki jo lahko dosežeš, če ne znaš sanjati drugam, kot v eno smer. zaverovanost v lastne čute, da razuma ne omenjam - temu bi rekel shizoteizem. pardon - ateizem kot zagovor lastne vere ... je pa premajhen idejni zavoj notri, da bi kupil take bućke. ateizem ni še nič, meni tako kot ga ljudje nosijo, smrdi. zaverovan vase, tolčeš v eterska telesa, ki jih ne morešp zaznati, in temu se reče zadovoljstvo. Ah, žalost.

Viva la muerte. v večnosti sem tako majhen, da me ni :( to je ateizem.

tema za razburkat umirjene (lažćne) predstave, da brez ideje lahko obstajaš ...

žal nam bo karmatični krog to izrisal drugače - se boš še parkrat zavrtela :) ali :(

kakorkoli - zanimivo poglavje - naslov, ki kot da te izdaje, da še nisi do dna razčistila božanstvo biti na zemlji.

malo špikam,

ne se spet branit s tisto eno resnico, ki jo znam dobiti pod nos ... :( ! resnica je samo ena! In to, ta; da Resnica obstaja! pika, ne klicaj

lp,

Jure