monolíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem ♪

monolit je praktično nemogoč, dokler besed ne prevračamo. Za zadnje monolite smo šteli piramide, a niti to ne drži, kot se zna izkazati ... Monolit v okviru časa, kot ga iščeš ti, pa bo verjetno res kar ostal monolit. En sam čas ... črn pano, verjetno enako ... Lahko rečemo, da je naše vesolje monolit? zna biti ...

zapis filma pa smatram da ne zdrži do konca. Zadnja vrstica izpada malodušna. Teža zgodovine spuhti, monolit mi tako ostane nedosegljiva slutnja ...

zanimive paralele si dal, da ne morem zaiti ... zgleda je nekaj v tem filmu. zdaj, ko so reklame mimo ;)

lp,

Jure

ta film tukaj ni cel, sploh na koncu potovanja efektivnega svetlobja je odvzet precej! bistvo pa ostaja ... in nima prave povezave z monolitom iz slovarja, to sem tudi sam študiral, monolit ni drugega kot moje umetniško delo! ... to mislim predvsem na najbolj primitivni ravni, še najbolj iskren objekt.

pesem sama ni nič kaj prida, gre zgolj za misel ...

lpS