Skala sem,

ki se počasi raztapljam vate,

si rekla.

Skrivnostna globina,

odtenek smaragda,

planjava med griči duše,

izvir, ki ti tečem med prsti.

Magična zvezda sem,

navzočnost lepote,

sonce tvoje temne lune.

Dajem in brišem ti ime,

vse kar si in kar nikoli ne boš.

Ostani z mano,

vedno bolj jaz, vedno manj ti,

medtem ko se prevešaš na drugo stran,

v čas, ki ga več ni.

Si rekla, o, pesem.

ob potoku - Majda Kočar