zadnje čase razmišljam o besedi, kot doseženi vrednosti izkušnje, in \ ali besedi kot metafori; simbolu, elementu jezika s katerih in s katerimi zgradimo jezik. Kar nekaj časovnih refleksov sem zaznal ... Tvoja mi je sprva tekla, kot besede do katerih si se dokopala iz prazaznav, preko izkušenj ... jezik je res sprva izkustveni ... potem pa se nakopičijo metafore, ki si jih bom drznil imenovati antibesede, ali kar zlorabljenke. Zlomi se pristen doživljaj pesmi.

se opravičujem za apel: ljudje, metafore so le pecilni prašek. Poezija ni kolač,

sen je.

sprašuje me: kakšna jama, zakaj ...

lp, naj dodam, da bogate vrstice skačejo med pesmijo in vprašanjem kako biti pesnik. če nisem zadel se opravičujem ;) z najlepšimi željami,

Jure

Jure, mogoče pa poezija ni ena sama. Ker za oblike recimo obstajajo tudi recepti. Je pa kuhar tisti, ki zna iz recepta narediti nekaj več - ali pa je samo povprečna hrana kot v menzi.

Sen ... Sen ali Freud - ali surrealizem?

Mimogrede, zanima me, kje bi jo pristrigel?

** Jama je pa res na Slivnici. :) In res je nisva našla, kljub GPSu - na tisti karti je očitno slabo taggana. Nisem imela v mislih kakšnih rdeče-belih jam. ;) No, potem sva šla nazaj, ker je bil že mrak in zelo mraz. Sicer - preneseno - je pa jama svojevrsten manjko - že sama po sebi, kaj šele če je ne najdeš, haha! Tragikomično je to - kot samomorilec, ki se mu strga vrv.

Če veš odgovor na vprašanje, ki si ga zapisal, se priporočam za tvoje misli.

Pozdravček, Beatrice

Mogoče nisem najbolj primerna komentatorka, ker živim  pod Slivnico  in se mi vsiljuje moja ali vsaj lokalna metaforika v zvezi z iskanjem manka, v katerem smo, se zdi, itak že nekako ujeti ali zajeti.  Tudi si ne upam več kot toliko komentirati metaforike, ker ko umetnosti (pri)strižemo krila, zahajamo v polje obrti ali prisile, sploh kadar gre za konje, ki so jim krila prirojen atribut. Mogoče pa »zunanji obiskovalci« okrog Slivnice vidite leteti pegaze, mi tu naokrog v glavnem vidimo frčati bitja z manj svilenimi krili:)

Bi pa na tem mestu dodala, da sem se včeraj,  nekaj ur po tem, ko sem prebrala tvojo pesem, znašla pred kočo na Slivnici.  V družbi petih ljudi je nekdo predlagal, da si gremo ogledat "Coprniško jamo"  - predstavljam si, da sta tudi subjekta v pesmi (v geografskem smislu) iskala ravno to jamo. Takoj mi je pred oči zrasla tvoja pesem … :) Ali smo jo našli ali ne, pa ne povem. Naj ostane manko. Lp J!

Coprniška jama

Res neverjetno naključje. :) Vidim, da ste jo našli in to celo že davno tega. Menda je res bila ta jama - lepa, ampak niti pol toliko romantična, kot sem si jo naslikala. :)

Mogoče bi mi pa znal kdo pojasniti, zakaj se manko piše brez "j", ne pa tako kot recimo primanjkljaj? Zanimalo bi me.

Pozdravček, Beatrice

Aja, in hvala za uredniški komentar!

Manko brez j - zato, da se jasno vidi, da sredi besede nekaj manjka. ;)

Beseda "manko" ni neposredno slovanskega ali slovenskega izvora, temveč romanskega:

http://www.etymonline.com/index.php?term=manque

Čar manka je ravno v izmikanju konkretizacije  ... :)

Lp Jupi!

Aja, pa res. Hvala! Zelo zanimivo! Se ne bom več zmotila. Pozdravček, Beatrice