Iščoč inspiracije na balkonu sedim,

viski uživam, cigarete kadim.

Svoje zdravje bi dal, samo da ustvarjam,

misli naprezam, jezik potvarjam.

Spominjam se muze, nisem več tam;

razočarala me je, nič  ji ne dam.

Gledam na gore, tišine so polne;

prej vir navdiha, zdaj samo trme.

Pod očesom zvonika čutim pritisk,

vedno me gleda, čaka moj krik.

Iščem in iščem, kje je navdih?

Kar naenkrat pa začutim prepih.

Svet je drugačen, poezije ne manjka.

Zrak, ki ga diham, nade mi tanka.

Dejanskost se rima, veselja ne zmanjka.

Svet je v verzih, ni več postanka.

Kaj denar in gospodar,

Zvezčič in Kuli edina so stvar!

Zarathustra