Le kako je biti bomba?
K čemu bomba le stremi?
Ali si želi umreti?
Ali si želi krvi?
Bomba smisla nima v miru.
Vse življenje v njem živi.
Bomba si želi spremembe.
K smrti, vse do nje strmi.
Bomba ne želi nasilja,
vendar v miru bitna ni.
Srce hladno ji utripa
in ko nihče ne gleda … oživi.
Morda je težko biti jadro. A kako težko mora šele biti bombi?
Aljaž,
všeč mi je miselna igra, poosebljanje predmetov ... Morda je težko biti jadro? Je jedro vidno, je sprememba v črki nevidna? Skratka ... fino treniranje možganskih vijug :)))
KIA
Domiselno, Aljaž!
Opozorila bi na strmi >> stremi, in pa - splačalo bi se dodelati zadnjo kitico, da bi bila (približno) v takem ritmu (oz. št. zlogov) kot prejšnje:
Bomba ne želi nasilja.
A v miru ji pač obstoja ni. >> A v miru ji obstoja ni. (odstraniš "pač")
Srce hladno ji utripa,
in ko nihče več ne gleda … oživi. >> ko vsi stran zremo ... oživi.
Kaj meniš?
Lp,
Kerstin
Kerstin - Prvi predlog mi je všeč. Tudi sam sem iskal večjo ritmično popolnost in sem upal, da se bo sčasoma dodelala. Hvala. Nasprotno drugi ne poveča ritmičnosti, vsaj ne tiste, ki jo imam v ušesu. Ta-ra-ra-ra-ra-ta-ta-ta ... tatata. Se pa strinjam, da bi bilo dobro poiskati bolj domišljeno zaporedje besed.
KIA - Osebno se vidim kot jadro, saj tudi sam iščem viharja. Želel sem pa opozoriti na vse tiste, ki so ujeti v življenjski rutini ali pa so nagnjeni k samouničevalnim vzgibom. Kaj žene te ljudi? Nov motiv. Upam, da sem vprašanju zadostil. Je vojak, ki je preživel vojno resnično preživel vojno ... če je pričakoval, da bo umrl za domovino? Ljudje radi mislimo, da je izhodiščno stanje mir, vendar je to sanje nemalokdaj vsiljeno. Pred kratkim sem bral članek ... nekateri ljudje imajo gene, ki jih silijo v to, da se ne morejo sprijazniti z dolgčasom. Jadra. In bombe so le potlačena jadra. Ti ljudje so v povprečju v mestnem okolju bolj izstradani kot kadar se znajdejo na obrobju ... tam so uspešnejši od ostalih. Skratka ... na razmerje jadro-bomba bi se dalo debatirati. In veselilo bi me, če bi podal svoje mnenje še kdo.
Белеет парус одинокий В тумане моря голубом!.. Что ищет он в стране далекой? Что кинул он в краю родном?.. Играют волны - ветер свищет, И мачта гнется и скрыпит... Увы, - он счастия не ищет И не от счастия бежит! Под ним струя светлей лазури, Над ним луч солнца золотой... А он, мятежный, просит бури, Как будто в бурях есть покой! |
Ugibam, da je to rusko Jadro? Ja ... Google potrjuje. Jap, na to se navezuje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aljaž Božičko - arhivski račun
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!