V ranem jutru

na zeleni planjavi

v nosnicah duh po svežem senu

in spomin na prvi francoski

enkrat , daleč

še v prejšnjem veku

in to poletje

v daljnem praspominu,

senca mehkobe in sladkosti,

drget  in prasketajoč občutek celega telesa,

na vratu, za ušesom  in na konicah prsi,

nabrekle ustne in lačna jezika

potopljena v mano strasti,

spolzita v morje sočnega poželenja

v ranem jutru junijskega dneva,

ko brodim po jutranji rosi,

prste nog v strganih japankah

liže pritlehno, pasje ščene.

lin