Narod se je zbudil,
parole so postale
spremljevalke obupanih
in klici na pomoč,
ki spremljajo preživetje,
z eno nogo v Karitasu
in z drugo v odhodu
na Zavod za zaposlovanje.
Tam se res končajo sanje.
Delavec za kruha prosi,
učitelj omagan uči otroke,
z zategnjenim pasom,
z nesrečnim duhom.
Naj pride srečen dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!