VONJ si, ki me odpelje stran, ker
PO OBUPANEM kriku iz tvojih ust, živim v
NIČU, in lahko le čakam
PO VSEPRISOTNI strasti, ki hlapi iz tebe in si želi
SMRTI; samo smrti mi daj, si rekel z
NAVEŠENIMI verižicami okrog vratu, pa vendar si me ujel
Z BUJNIMI besedami, črnimi štrenami, za katere so
OKRASKI preveč. Vonj si, poosebljena smrt, ki si želi
ŽIVLJENJA.
*izposojeno iz: Jani Virk - Ljubezen v zraku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!