Dolgo, dolgo počival sem v tvojem trenutku,

potreboval sem načrt,

potreboval nezanimivo podobo,

potreboval sem posledico in oznako,

mir desetletja in mir...,

v priložnosti monolog,

slišal sem slišano... interpretacijo,

jo povprašal,

zakaj se igra..., zakaj molči...,

zakaj gleda sliko,

a ko ne razume metafore,

njej podobne fraze,

povesi pogled v tla...,

brez ilustracije,

a ko ne razume mojega nasmeška,

nenavadno razlaga svoje spremembe,

ne razume meditacije pravil,

odvisnosti od poudarjenih besedi,

odgovarja z istim tonom,

teorijo strahu,

a ko v beli lahki halji...,

ne razume,

idiot prepedanten,

da ugotavlja..., darwina po teoriji,

zlo po videofonu,

belo je... in belooo,

da nadaljuje s proceduro,

a ko zaključuje s težo,

in zmede se v mozgu,

poenostavi svojo zahtevo pa informacijo,

odpre svoj notes in išče....,

išče e-naslove.... prijateljev,

jih razlaga,

jih počuti,

a ko jo bol frustracija zadane,

enostavno ne morejo iz nje,

saj rumena postane in očitna,

naredi premor ter tiho, tiho zasopeče.

Bilban Uroš