http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/82157/nije_tuga_

Ne, to ni žalost, da nocoj sedim in mislim nate.

Niti to, da te pogrešam vsak trenutek, ni žalost.

Pomalem je le nekakšna otožnost in želja, da živiš z menoj,

da tu obstajaš zame, da si moja svetloba,

prav tako kot si moja beseda, moja misel.

Ne, nisem žalosten, ker te sedaj ni tu, z menoj,

le željan sem tvoje podobe, tvojih oči, tvojih ustnic ...

Da te gledam, da diham s teboj, da te poslušam.

Ta želja me ohranja budnega nocoj in preglaša vse.

Vse modre in pametne razloge in logiko stvari.

Ne, tudi to ni žalost, da sedim sam v globoki tišini

in se ne trudim zadušiti želje, hrepenenja po tebi.

Ko da mi prija to, da rišem prav sedaj tvojo podobo

v prijetno hladnem zraku svoje sobe in jo poljubljam,

čeprav vem, da bo izginila s prvimi znaki jutra.

Govorim si, da to ni žalost, le otožnost in želja ...

In zveni zelo prepričljivo, v hipu verjamem temu,

kar sam sebi pripovedujem kot pravljico, ki ne uspava

in nadaljujem z nekim novim navdušenjem vse dotlej,

dokler ne bo popolnoma jasno, da ni niti trohe žalosti.

Ampak lažem ... žalost je ...