s sivim poprom in z mračnjaško etiko pretkan
kolovratim po evropskem svinjaku: trgovec z
mokrimi sanjami in počenimi lonci, popotnik
z vročo kitaro, pesnik s svežnjem glist. pogan.
moj prostor pod soncem je posut s steklovino,
moje okorne roke so zdrizaste od upanja, moj
radar ima sajaste oči! sem član orkestra mrzlih
tamburic in poslanec v hiši strahov: zamrznjen
prašič na konferenci svobode. a tako nežen,
moja draga gospa! tako prhek in skesan, en
takšen za pod povšter, za na svetovni pokal
v vezenju čipk. pikast po trebuhu, osmojen
po hrbtišču in za vse večne čase zaprisežen
neutolažljivemu vonju po sveže obriti pički.
Zdi se ...
kot da nihče noče biti prvi ...
morda je takšna, nedotaknjena, brez ocen ... še lepša?
Jaz ti dajem +5 ... in ne, ni me sram, tvoja poezija mi je res
blazno všeč!
Strašen si v svoji govorici, misli kar preskakujejo kozle, a?
Še na mnoge pesmi,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!