Kriki po hodnikih so eskalirali,
nato postajali tišji in redkejši,
dokler niso dokončno utihnili
in sprijaznjeno odnesli odmeve.

Polet ven čez požeto polje.
Ptičje strašilo je izpolnilo
svojo vlogo in kakor da bi
veter to slutil, je zaspal.

Sluz na gladini ribnika
so zamenjali cvetovi mešinke.
Prodni modrač sploh ni čutil,
kdaj se mu je na krila obesilo
moje olajšanje.

Še se bom vračala na hodnike,
kjer je blagodejna tišina.
Nihče več ne trga z mene
prepotenih krp.
Lahko zravnam hrbtenico
in zaklenem kaščo.
 

modricvet