Tik za nevihto
Med gostim dežjem
se kradeš vame.
Sedeš mi v kosti,
da se premikam
le še kot staro drevo na koncu vrta,
z vejami, ki škripljejo, ko zelenijo.
Na okna so se ujele kapljice dežja,
slišim jih pripovedovati staro zgodbo.
Pol voda sem, pol bolečina.
Vse drugo je le želja,
bezgova vejica, kitara v kotu,
vonj melise,
zmečkan rokav oprane srajce,
nasmeh, prikraden na obraz tik za nevihto,
tik za trenutkom,
ki je že,
je že zdrsnil v spomin.
Slučaj? Pri nas se ravno končuje nevihta - dobesedno
. Lp
:)....ni slučaj, Platanas....tale pesmica je bila med dežnimi kapljicami...stara je komaj nekaj minutk ;)..počasi se tudi pri nas končuje nevihta...vesela sem je, ker ljubim dež in zaradi tele pesmi...
Lepo te pozdravljam, Majda
Tudi jaz obožujem dež, če si ga lahko na samem privoščim, da ga slišim:)) Uživaj v še zadnjih potrkavanjih
:) hvala, Platanas, upam, da enako:)
Majda
Poslano:
05. 06. 2013 ob 19:02
Spremenjeno:
08. 06. 2013 ob 15:55
Zaradi takih kot sta vidve, je torej vsak dan dež 
.
skrbiva za vrt, ni časa za zalivanje, pa ob dežju pesmi rastejo
Zate, Timy ;)
LP, OP
Tako je, če se povsem stopiš z nevihto ... trajanje, malce daljše od haikuja, v katerem se s pol vode (in vsemi slikami narave) raztaplja pol bolečine (samote in veje, izraščene na zadnji konec vrta), v pesmi se vse izenači in katarzično znivelira. Čestitke,
Ana
Urednica Ana,
vesela sem tvojega komentarja, ker me dobro čuti :)
Lep dan, podčrtan s soncem (pred ali zadaj za vejami )....
Pozdrav, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 05. 06. 2013 ob 18:13
- Prebrano 1212 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 756.5
- Število ocen: 23