Odpiralec žepnih ur.

Fiat! Izdahnila sva pod umirjajočim

se nebom. Kot piko na i ali pod klicaj

je v kovinsko lesketajoči se ovoj mlečne

krave zapičil buciko iz elegantnega Laboda.

Skozi luknjico sva preučevala ozvezdja;

obljudena sfera iz vesolja je bila ob najini

smešni tehnični opremi praktično nevidna.

Predstavljala sva si jo kot oddaljeno zvezdo,

ki naj bi se glede na tedanjo lego teles

zemeljskih tal dotaknila prej kot v enem letu.

Predvideni datum pristanka sva izračunala

do dneva natančno. Gospod z uro

na verigi pa do minute. Do trenutka.

Prinašalec veselja.

Tvorba iz vesolja je preraščala kvadratni zaslon,

občutljiv na dotik, okrog katerega se je zbiralo

vse več radovednežev. Na črno-belih slikah

z veliko šuma smo občudovali predimenzionirano

glavatost na stisnjenih ramenih; mehko izbuljene

oči s pahljačastimi trepalnicami so trzale

duhovna sporočila v ritmu morsejeve abecede

in v premikih finih okončin smo zaznavali

željo po vzpostavitvi prijateljskega stika.

Mala bojevnica.

Odprava se je goratemu površju zemeljske oble

že občutno približala. Razgibano dogajanje pod

nebesnim svodom je bilo vidno s prostim očesom.

Bila sem izbrana, da jih pospremim v Sonce

na Zemlji. Opasali so me, kot Jodie Foster v Stiku,

da bi v določenem hipu doživeto izdavila: »I had …

no idea.« Ali mogoče: »They're alive!«

Mišice, brzice, mišice. Moja zavest je bel labod.

Bel labod. Bele peruti, ki jadrajo s tokom.

Zemljani.

Izvalil si se iz mene, z enovitim telesom,

s predirnim, sestavljajočim se glasom.

Prvo uro si z mano. Brez trzanja vek,

brez čustvene mimike strmiš vame:

»Pusti zdaj te prstke. Moje laske, ušeska.

Glej me v šarenice, dokler iz njih

še lahko razbereš sporočilo.«

Tvojim ustnicam odprem prsi, strmiš vame.

Z vsakim požirkom se ti vse bolj zapirajo oči,

je manj tvojega spomina,

je več mojega telesa v tebi.

Z zatisnjenimi očmi piješ mesečino.

Razkrajajo se sluzi,

tvoja koža dobiva zemeljsko barvo.

Zadrhtiš. Spustiš vrh. Omahneš.

Padli so mi v naročje skozi mesečino
Urana, Neptuna, Plutona,
jaz pa sem z njimi govorila,
kot da bi prihajali iz zemlje.

Jupiter! Silvana Orel Kos