Draga Kitty,

Snela bi to židovsko zvezdo,

zaradi katere se skrivam

in se tihotapim

po podstrešju

dan in noč,

kot da je noč večna

in dan nikoli ne pride,

gledam ga skozi zavese,

skozi temo

in mizo si delim,

naenkrat smo postali reveži,

skrivajoči pred gestapom,

ki so krivi, da smo tu.

Ljubezen je sramežljiva,

redek poljub je njegov,

čeprav mu piše na čelu,

da mu je mar zame.

Mati je oddaljena,

a je zato oče bližje,

včasih mi popušča

in me poskuša razumeti.

Komaj čakam,

da se osvobodimo,

da se ta vojna konča,

da prilezem iz črnega brloga

in svobodno zadiham.

Pozdravljam te,

tvoja Ana

IŽ-lev