Draga Kitty,
Snela bi to židovsko zvezdo,
zaradi katere se skrivam
in se tihotapim
po podstrešju
dan in noč,
kot da je noč večna
in dan nikoli ne pride,
gledam ga skozi zavese,
skozi temo
in mizo si delim,
naenkrat smo postali reveži,
skrivajoči pred gestapom,
ki so krivi, da smo tu.
Ljubezen je sramežljiva,
redek poljub je njegov,
čeprav mu piše na čelu,
da mu je mar zame.
Mati je oddaljena,
a je zato oče bližje,
včasih mi popušča
in me poskuša razumeti.
Komaj čakam,
da se osvobodimo,
da se ta vojna konča,
da prilezem iz črnega brloga
in svobodno zadiham.
Pozdravljam te,
tvoja Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!