v meni si doma
si se rodil in rasel na vzvalovanih poljih
posejanih z belimi krompirjevimi cvetovi
z bosimi nogami si tekal med mojimi
griči in obrežji potokov
tvoje noge so preobrazili v kolesa
ki bojda premagujejo večje razdalje
a ne zaznavaš več mojih travnikov
brstov in klasov iz tvoje matere
v meni si doma
pohajal opazoval in načrtoval
kako boš zaril orodje v mojo rodovitnost
jo rahljal in posejal pšenico
požel sadove in me prepustil zimi
tvoje možgane so okužili s pohlepom
te ukalupili skozi šolanje
da vidiš samo še asfalt in kamen
na katerega pljuvaš kri
v meni si doma
lahko se seliš preko prostranstev
in se umakneš vsakršnim strahovom
v zdravilne sence gozdov
z zavetjem za svoje otroke
tvoje utrujene roke delajo za tujce
ki te pustijo da životariš med tisoči
brez upanja na plačilo in odrešenje
pozabil si kje si doma
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!