Z molkom se lahko rodi življenje,

z besedo, ki se ne zaveda,

najlepše ogledalo,

v njem najlepša slika,

kopalni plašč pozabe,

stari spomini in strahovi,

jeza poparta..., nemirno dihanje,

nenavaden filing,

še vedno vihar določb sporočanja,

ukradena brezdomka,

odrinjena v drugorazredno temo,

če boš klepetala,

če boš kričala,

majhen narod,

osvetljava,

iskana vrhunska vrednost bogastva izbljuvkov,

do katerih imamo mačehovski odnos,

za jutri mogoče....,

za ohranitev naroda,

za brezciljni odpor,

kultivirano spoštovanje,

občudovanje,

a jutri....,

te tvoje korenine,

ta občutek nepravičnosti,

ta razkol med provokacijo in relaksacijo,

v poštarjevi uri,

neodvisni od jezika in pisave,

da zadane bistvo,

da bralec zafarba kot paradižnik,

se poglablja v stvar,

brez dvoma ima....,

zelo globoko..., že več let,

prepriča s svojo aktualnostjo,

z briljantnostjo nad prioriteto,

zavestno...,

a pada,

pada,

pada,

do stopnje luzerja,

intimno, poetično in uporniško,

v taborišču smrti.... pa špekulira.

Bilban Uroš