Ni te na svoji strani
in jaz nisem
na svoji.
Postelja brez naju
je večja in še bolj
diši
po tebi.
Pravih besed ni.
Ali pa se jih prepozno
spomnim.
Vsi odgovori pridejo
ko sem
sam.
Torej: za debato.
Poznavalci skupine Leb i sol bodo nedvomno spoznali eno od besedil teh mojstrov.
Kako je zdaj s tem? Je to "moja" pesem, ki se mi je skotila ob poslušanju njihovega besedila, ali pa je še vedno "njihova" pesem?
:)
glede na to, da izgleda da je nastala iz prav njihovega materiala (nisem poznavalec besedil skupine) - ne glede; kot parafrazirano sporočilo ali kolaž .... Pesem je tvoja. in meni je zelo všeč.
ali je prva napisana pesem lastnica vseh nadaljnih? to mene sprašuje beseda?
lp
Poslano:
29. 05. 2013 ob 11:43
Spremenjeno:
29. 05. 2013 ob 19:48
Vsaka napisana pesem je polje novih besedil, je okno že videnega in slišanega, je pa hkrati širjava novih interpretacij, osnova za nova doživljanja in občutenja, tako je nastala tudi tvoja, Peter, je pa res, da bi jo poznavalec benda Leb i sol hitro prepoznal. Meni npr. so bolj pristne njihove prve tipično makedonske kot npr. Čukno vo drvo ali Putujemo.
Bodi dobro in lep pozdrav
Andrejka Jereb
PS: Čestitam za nominacijo za Kresnika.
Poslano:
29. 05. 2013 ob 11:55
Spremenjeno:
29. 05. 2013 ob 12:04
Vse meje so gibljive. Na žalost pa so najmanj gibke meje človeškega uma (potem pa imamo eno brezmejno zmedo z limitiations of the mind). Meje pesmi ... Ne vem, do kakšne mere bi segal njihov občutek, da je ta pesem njihova in ne tvoja. :)
Lp, L
Vnesel en popravek, da bo še bolj "moja".
Peter, kako pa ti čutiš to pesem? Je tvoja?
Lp, lidija
Leb i sol ... legende!
Vlatko Stefanovski (vokal, kitara),
Bodan Arsovski (bas kitara),
Kokan Dimuševski (klaviature) in
Garabet Tavitjan (bobni)
http://www.youtube.com/watch?v=foon7RdpAf8
Jp, Kia.
Klavdija na straži... Zgolj "prevod", a ne!?
Poslano:
29. 05. 2013 ob 23:51
Spremenjeno:
30. 05. 2013 ob 06:13
Medbesedilnim navezavam ni meja: od subtilnih aluzij, (spretno vnešenih) citatnih navedkov do parodij, pastišev ... in plagiatov. Vrednotenje takih izdelkov je odvisno od (trenutnega) dojemanja izvirnosti. Mora biti izviren sam izraz (kar pomeni, da se izogibamo klišejem) ali je lahko izvirna že zgolj raba "že izrečenega" v neki novi situaciji. Ker si nas vnaprej pozval, da se odzovemo, izkazujemo precej meta-pesniški odnos do tvoje pesmi. Zanimivo bi bilo, da sprva ne bi omenil vira ...
Malo sem pogledala izvorno besedilo. Izvirno besedilo dobro nadgradiš na začetku:
Ni te na svoji strani
in jaz nisem
na svoji.
Potem pa gre, če prav razumem izvirnik, za povzemanje sporočila ali nekega vtisa?
Na koncu bi pričakovala izvirnejši zasuk.
Sicer pa si imel dobro besedilo za podlago. Pomisli, da bi izbral kaj iz domače zakladnice, npr.:
ne grem na kole
na!
ne bom več senca nje
na!
ne bom se zdrobila,
kot kamen potonila!
ne grem na kole
na!
preveč sem sebe dala,
pljuvala sem si v obraz,
pfej pfej!
na!
ponos teptala!
na!
o, prokleta preteklost!
na!
pa še enkrat!
pljunem sebe v ogledalo presteklosti!
pfuj in pfej!
kdo si, kdo si?
da boš po meni pljuval?!
Kaj?
Aja, ogledalo …
Na! Na! Na!
Lp, Jupi!
Jupi!, nič več Jupiter!
Najprej: ko mi je Klavdija poslala link na komad (z besedilom), ki sem ga prej "samo" poslušal, je tudi meni očitno, da bi težko zapisal: moja pesem. Zato zgolj "moja" pesem. Ali kot sem se izrazil na post Klavdije: zgolj "prevod".
Sicer pa: klišeje klešemo. :)
In še o zasuku: Seveda je to dragocena dramaturška figura, brez katere skoraj ne more biti dobre kratke "kratke zgodbe". Pri daljših, reciva "novelah", pa niti ni nujno, da je še potreben ( funkciji kvalitetne, klišejske forme.) ;)
Pri poeziji pa, "po moje", je dobrodošel, a lahko mirno manjka, če je namen pesmi takšen: nedvoumen, v liniji, od začetka do konca. Pri poeziji vedno stavim na iskrenost, oziroma (korajžno) izpoved občutka tistega trenutka. (Lej, lej: rima...!) To se mi zdi pomembneje, kot "všečnost" pri bralcu, najbolje je pa najbrž oboje...
p.s.:
Ne razumem verza /ne grem na kole/, oziroma ne razumem besede "kole". (Bom potem pogledal v slovar... ;) ... če sploh notri je?)
Peter
Poslano:
30. 05. 2013 ob 13:16
Spremenjeno:
30. 05. 2013 ob 13:17
Živ. Meni bi pesem kot res tvoja pesem zadostovala v tvojem zapisu, je dovolj iskrena, kot praviš. Ko pa sem našla izvirnik in primerjala zapisa, se mi je hotelo zdeti, da v sklepnem delu (sicer dobro) besedilo samo parafraziraš:
Pravih besed ni.
Ali pa se jih prepozno
spomnim.
Vsi odgovori pridejo
ko sem
sam.
Kao na strazi cuvam noc od budnih
Ja sam samo jedan od sinova bludnih
Pravih se reci uvek kasno setim
Odgovor znam kad ostanem sam
Na tem mestu bi pričakovala neko "nadgradnjo", kot si jo sicer prispeval v prvih vrsticah. V tem primeru bi tvoja pesem pridobila vidnejši avtorski pečat.
Torej lahko bi se vprašali, ali je tvoja pesem prevod, priredba ali avtorsko delo.
Opredelitev je odvisna od družbeno-kulturnih potreb in osebnega interesa. Pred dobrimi dvesto leti je bilo povsem sprejemljivo prevesti in prirediti tujo predlogo in jo podpisati s svojim imenom, npr. Županova Micka, ki je Linhartov prevod in priredba komedije nemškega avtorja, velja za "prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo." (Resnici na ljubo, Linhart sicer omenja, da je bila komedija "prevarjena" po nemški predlogi.) V zadnjih desetletjih pa je bil opazen obraten trend glede avtorstva: pravljica, zreducirana na pet, šest povedi v slikanici, je še vedno opremljena z imenom izvirnega avtorja in ne kot avtorsko delo prireditelja. Ker je tak marketinški interes. Lp, Jupiter:))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rezman Perorez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!