
Morda poljub bi lažje sprejela,
na morju morda bi se gola objela.
Tavala bi v valovih tvojih dotikov,
se spraševala če večnost je polna takšnih vzklikov.
….
A nisem izbrala takšne poti,
šla sem za dušo in iskala sebe v ponižnosti.
Niso razumeli, a veš čas bila sem tu,
ne divja in glasna, le tiha in skromna.
Čutnost še zmeraj je moja najdražja vrlina,
ptice, nebo, drevesa in polja,
polne so mojih strastnih pogledov.
Ne bodo razumeli me ljudje,
ni vse v strasti telesa,
svet je obilica čudovitih strasti,
ne vidiš jih z lahkoto,
zato moraš odpreti srce in oči.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!