...in če ni realnosti, so le sanje? In če imamo le sanje, so sanje naša realnost....čeprav...le kdo potrebuje realnost, če ima sanje!? In če so sanje naša realnost, je vredno sanjati? Saj je itak vse realno.

Torej...

je ali je ni?

Lp,

Vesna.

Vsak naj sam odloči :))

všeč mi je ... Sem mnenja, da sanje odražajo našo podzavest, torej v nekem smislu realno stanje in da sanjati ni greh, sploh, če gre za lepe stvari, ki nikomur ne škodijo

lp

Me veseli da ti je všeč :)

Se strinjam da sanjati ni greh, je pa neumno, ko se dostikrat tako zapičimo v nek sanjavi in nikoli dosegljivi cilj, da pozabimo na lepoto življenja okrog nas, lepoto bežečih trenutkov in  na to, da bi morali na poti do cilja uživati. Poleg tega da vsak sanja po svoje, je tudi realnost vsakega drugačna, a sistem in žal tudi mi sami težimo k vsiljevanju lastne ali neke enotne in kvazi najboljše realnosti drugim.

Super razmišljanje. Ja sanje se lahko kaj hitro sprevržejo v obsedenost, kar v nobenem primeru ni ok, kot tudi ni ok, če sanje prilagajamo tako, da bodo všeč drugim. Na to se nikoli nisem ozirala, pač na večinsko mnenje, važno je, da je meni všeč in da me pri tem podpirajo tisti, ki imajo pri meni posebno mesto. Tudi sicer so mi všeč unikatni, posebni ljudje;)

lp

če sanjam rečem snovi (po bratsko) smo lahko bližje dejanski srži "problema".

sanje so vse prej kot paralele ali nekaj namišljenega - so edina preverba resnic, ki ženejo telesa - zaradi telesa se sanja, ker živeti brez njega tu na zemlji ne gre - so sanje tisti faktor prevajanja greha - da zajamem vse v kuglo. sonca so verjetno najbižje svojim sanjam. črna snov - je pa sama črna skrinjica - v njej so sanje. in to sanje o dobroti - da si ne bo kdo mislil, da se sanja kar nekaj .

malo za v srce ;)

en primerček snovanja ;)

lp