v steklenem kozarcu
na polici nekega doma
naše vesolje
levo in desno še vsaj dvesto
podobno skrbno zaprtih posod
Nekdo gleda vanje
smeje se črnim luknjam
in meglicam različnih vsemirij
smeje se
in radostno udarja po strunah
»Ne stresaj tistega stvarstva,«
ga krega Nekdo večji
»Ni še čas za številko 17.«
do konca me vleče
super, ampak moj fedr ostane napet
;)
Saj naj bi bilo tako ali pač ne?
Hvala! Lp, P. :)
ja... malo nerodno sem se izrazil, a bo že prav ...
zelo zanimiva pesem - konec mislim, da ji vzame moment, ki je v kozarcu hotel zavreti - moje videnje.
će pesem končam brati pri Nekdo gleda vanje, imam občutek, da nič ne manjka ;)
lp
Poslano:
26. 05. 2013 ob 08:12
Spremenjeno:
26. 05. 2013 ob 15:31
Dobra. Makro-mikro pogled na vsepovezanost, vseistost in z upanjem (za našo, v znano vesolje vpeto zemljico) v obliki numerološke številke na koncu:
To število predstavlja duhovnost, mir, ljubezen in nesmrtnost. Je zelo srečno število.
Poslano:
26. 05. 2013 ob 10:51
Spremenjeno:
26. 05. 2013 ob 15:31
s tem razumevanjem 17-ice pa gre ... :) se strinjam da je lepša od 26 ali npr 35, ki pa tudi ni slaba. 44 pa je verjetno preveč statična ?
lp
Tomaž, hvala. Glede 17-ice je imela Zemlja čisto srečo, veš ... Čeprav ... nekje sem prebrala (kliše), da naključij ni. ;))
Jure, meni je tudi 44 všeč, ampak zdaj je, kar je.
Pozdrav obema, P.:)
Poslano:
26. 05. 2013 ob 20:50
Spremenjeno:
26. 05. 2013 ob 22:15
men je pa najbolj všeč 69 oblikovno stilno lepo zaokroženo, če bom nadaljeval pa bom preveč povedal zakaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!