Hrup pred vrati
Iskali so me,
radovedni zmaji
so trkali na vrata,
zvonili kot hudič,
da nisem več slišala
svojih stopinj,
zato sem ostala na mestu,
nisem se premaknila
in nisem odprla vrat.
Naenkrat obstane tišina
in počasi prihajam k sebi.
Hudič v zmaju je odnehal,
jaz pa nikoli ne odklepam,
razen tebi, ki si del mene.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 23. 05. 2013 ob 00:18
- Prebrano 612 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 129.4
- Število ocen: 6
