Po suhih tleh
peljem tihe korake
na sprehod do cilja.
Roke imam v žepu
in na nosu črna očala,
ki zakrivajo svetlobo sonca,
ki me gleda kot novo čudo,
ki caplja izpod njegovih oči.
Grem naravnost
in zavijem okoli,
potem pridem pred tiha vrata.
Zaklenjena strme vame
in jaz trkam na dušo lastnika,
da mi odpre.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!