Danes smo se zadnjič poslovili od tebe.

Odšla si. Odšla. Za vedno.

Nikoli več v tem življenju se ne bomo več smejali s tabo, si stali ob strani.

Nikoli več se spodbujali in sanjali iste sanje.

Molim, da si zdaj mirna. Da živiš tam nekje v Ljubezni Boga in veselja.

Molim Boga, da te čuva in uživaš njegovo brezmejno milino, sočutje, ljubezen.

Skozi vseh teh 22 let si pustila neizbrisljive sledi za seboj.

Še zdaj vidim tvoj smeh, še vedno čutim tvojo energijo, tvojo voljo do življenja.

Dala si mi ogromno človečnosti, sočutja, prijateljske ljubezni.

Želim si, da tam nekje v vesolju Raja lahko bereš te moje besede in se spominjaš.

Spominjaš vsega, kar nas je povezovalo, družilo, krepilo in utrdilo.

Ko zrem Tvoji Juliji v oči in ko se ji nasmejim, v njej vidim Tebe,

vso tvojo milino in igrivost in rahločutnost nedolžnosti.

Verjamem, da se nekoč, tam daleč nekje v prihodnosti zopet vidimo in se objamemo in podarimo prijateljski nasmeh.

Ob Tebi je bilo čutiti prijateljsko ljubezen, sprejetost, odprtost.

Žalost mi mrači um, če se predajam izgubi, ki se je zgodila.

Ampak, to ni smisel trpljenja.

Smisel je iz trpljenja zoreti, rasti, se dvigniti in učiti.

Želim si prerasti trpljenje, želim si stopati po poti sonca k Bogu,

k neskončnosti Ljubezni, ki edina je vredna truda, odrekanja, prilagajanja in žrtvovanja.

Danes smo se poslovili od tebe...

Ogromno žalosti in bolečine,

pa tudi hvaležnosti in zahvale,

za vse kar si nam dala, zapisala v srce in dušo

z svojo prisotnostjo, smehom in besedo.

Ajrin