Pesem.si - Vesna Šare - včasih sem preveč - preveč sem ko potujem iz sebe in se pred mano nariše

včasih sem preveč
Komentarji (4)

včasih sem preveč

preveč sem ko potujem iz sebe

in se pred mano nariše prag

kamnit prag iz ostankov

zunanjega sveta

ki je poniknil

v strahu pred menoj

ki zunaj sebe premetavam

kose naplavin

osnutke in dispozicije

da bi našla luknjo

za pot nazaj

preveč sem

ko ugotovim

da luknje ni

zadnjo sem porabila včeraj

pri pripravi omlete za zajtrk

z njo sem udarila ob rob mize

da je iz počene pritekla

materina dušica

prijela sem jo za obod

jo razdelila po okončinah

in vrgla v koš za orehova jedrca

in seveda sem preveč tudi

ko se razbijem in me raznese

na vse nemožne načine

se znajdem v tujih obličjih

kot sraga na mahedravosti

na črti krivde in napak

sredi izkušenjskega učenja

in motivacije za obstoj

žalostne krivulje

preveč sem

ko sem povsod

razen v sebi

Vesna Šare

<< Prejšnja Naslednja >>

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
18. 05. 2013 ob 04:34
Spremenjeno:
24. 05. 2013 ob 03:02

Odličen vpogled v pesniški subjekt, spogled s samim seboj in svojimi pomanjkljivostmi ali pa pretiranostmi (preveč sem!), ves čas niha pogled iz nič v preveč, spomni me skorajda na Borovo "razloženo dušo" (>> "zložiti pa je ni več znal"), tako kot niha lirski subjekt med željo biti "jaz" in hkrati nujo/potrebo/zgolj okoliščino biti zunaj sebe, izgubiti stik s seboj. Refleksija, izpoved, a hkrati korenit vpogled, spoznanje, po svoje tudi brezizhodnost (lukenj za vrnitev je zmanjkalo). Čestitke,

Kerstin