Hmm od poetov zagotovo že omenjeni ameriški pesnici, potem so tukaj še John Berryman, Sharon Olds, Charles Bukowski, pa kar nekaj frankofonskih pesnikov in pesnic, ki jih šele spoznavam, recimo Guy Tirolien. Od slovenskih najraje berem Barbaro Korun, pa zagotovo še koga. :)

Drugače pa trenutno berem predvsem literaturo s področij jezikoslovja in filozofije.

Vsem skupaj lep pozdrav

Lucija, čestitam ti še enkrat za zmagovalno pesem na pesniškem turnirju in sem vesela zate,

mene pa zanima kakšna je tvoja pesniška pokrajina, kako se spraviš v stanje ustvarjanja in kje so  meje tvojega ustvarjanja ?

Hvala, Karmen

Karmen, hvala. :)

Mislim, da sem ves čas v stanju razmišljanja, kar potem iz mene izvablja nek odziv, ki je včasih malo bolj, drugič malo manj ustvarjalen. Glede mej - omejuješ se samo, ko si jih postavljaš oz. ko verjameš, da so. Drugače jih ni ...

Zanima me, kako si našla Pesem.si, začela objavljati, kako si takrat čutila ta portal, kaj ti je pomenil izbor uredništva za pesem pomladi 2011, in kako ga doživljaš danes, ko si že drugo leto v uredništvu? 

Malce za osvežitev še Lucijina takrat izbrana pesem:

Samota prasketa nokturno

odsotnost bitja,
spočeta v mojem pasu,
nadene uzdo zraku.
koraki so izhlapeli skozi rezilo vrat.
zbujena grem skozse,
kot bi votlila pajke
za trden dotik pajčevine.
ki bi me z(a)držala zunaj sebe.
zunaj tebe.
pohabila sva stotinke,
ker poljub nikoli ni segel,
nikoli presegel
stekla lic.

Na pesem si me je zvabila prijateljica pesnica, ki je tukaj takrat dosti objavljala in se je zelo dobro pesniško razvila, pa sem rekla - prav, poskusim. In potem sem ostala. Predvsem zato, ker lahko pričakuješ neki realen odziv in konstruktivno kritiko. Všeč mi je bila komunikacija - dobiš feeback o svoji pesmi, za razliko do objavljanja kje drugje.

Pesem pomladi me je presenetila in seveda sem bila zelo srečna, da sem bila izbrana tako, med toliko pesniki in pesnicami. :)

Zdaj pa pesem si doživljam kot neke vrste pesniško družinico. Všeč so mi energije in ustvarjalnost, ki se vsakodnevno dogaja. In ob mojem študijskem in raziskovalnem delu je popolna uravnotežitev - če že ne uspem pograbiti kakšne knjige, vsaj preberem nekaj pesmi tukaj. :)))

Pozdravljena Lucija, tudi z moje strani čestitke in vse pohvale za dosežke na pesniškem turnirju.

Mene pa zanima kdaj si v sebi začutila pesniško žilico,da jaz zmorem pisati.

Kdaj je nastala tvoja prva pesem?

zelo rada bi jo prebrala. Hvala in lep pozdrav

Mateja - levcek

Mateja, živjo in hvala :))

Še zdaj včasih ne vem, ali zmorem pisati hihihi. Tako da to še pride ... Se pa vsekakor trudim pisati. :)

Huh, prva pesem? Niti ne vem, katera je bila, če sem iskrena. Mislim, da je na kakšnem odpadu ...

Pozdrav vsem, 

tebi Lucija, rada berem tvoje pesmi in občudujem te kot človeka. Včasih se sprašujem, kje najdeš dovolj časa za vse.

Seveda ti še enkrat čestitam za zmago na Viteškem turnirju in sem tega vesela.

Lp, Lea

Lea, lepo, da si se nam pridružila. :)))

Hvala za te besede, mi pomenijo veliko. Sploh ker sama občudujem tvojo mojstrskost kratkih oblik, ki je jaz nikakor ne morem usvojiti ... :)

Energija je, če rad delaš, kar delaš. Potem ti ni težko najti še tisti dodatni trenutek. Imam to srečo, da so mi vse stvari, ki jih trenutno počnem (študij jezikov, prevajanje, pesništvo in še kaj se najde) res ljube in da nikoli ni problem, tudi če sem že utrujena. :)

Lucija, večkrat praviš, da si smrtno alergična na klišeje ... kar stresem se ;), ampak, ko pišeš svoje komentarje, utemeljitve k podčrtankam ali ko kramljaš tule na Pesem si si pa zelo odprta, sprejemajoča, konstruktivna. Ravno včeraj smo imeli literarno delavnico v Ribnici, pa je ena od udeleženk rekla: ja, ampak to, kar je kliše, je bilo nekoč novo, sveže in bilo je tako dobro, da smo vsi začeli ponavljati ta izraz / rek / besedno zvezo ... Misliš, da je danes, pri tej enormni produkciji še mogoče, da bi se besede tako prijele in postale klišejske? No, tudi Tea je začela zanimivo temo o tem na forumu, sem jo ravno danes opazila.

Kako ti opredeljuješ klišeje in kaj te zares zmoti pri takih BZ? Kaj svetuješ avtorjem, kako prepoznati in kako nadomestiti klišeje?

Ponavadi k temu, da sem smrtno alergična na klišeje, dodam, da je to kliše. :) Hmm zadnje čase jih je kar težko opredeljevati, vsekakor pa si želim, da bi avtorji strmeli k lastnemu izrazu, kar je vedno težje (ravno zaradi masovne produkcije vsega). Mene najbolj zmoti kakšna "klišejska" besedna zveza takrat, kadar se mi zdi pesem dobra in od nje nekaj pričakujem. Kadar je vsa pesem na nekem res dobrem nivoju, potem pa preberm kakšno tako BZ in me kar strese. Ker prekine tok branja in ko te enkrat odtrga nekaj in te vrže iz toka pesmi, se vprašaš, ali je še vredno brati naprej ... Mislim pa, da prepoznavanje takih BZ pride s kilometrino branja, predvsem to. (kilometrina branja je lep kliše, a ni? hihihi)

Zdaj pa hitro k teku in tekačicam: letos, na sam dan izida sedmega letnega zbornika Pesem si, ste Silvana, Irena, Evelina še dve in ti tekle na Teku trojk v dopoldanskem času v Ljubljani in to ne kar tako: bili sta dve ekipi Pesem si z majčkami, ki so imele na hrbtni strani natisnjene verze s Pesem si, nabrane v temi, ki je vabila na ta tek. Kako se je vse skupaj odvijalo in kako ste potem s športne opreme preskočile v pesniško opravo za srečanje na Trubarjevi domačiji na Rašici?

Hvala, za ta odgovor.

Sama se trudim, vendar včasih kliše prepoznam, drugič ne. Veliko berem,  večinoma knjige (sem nekoliko "staromodna", svojim letom primerno), morda zato še težje prepoznavam klišeje. Razumem tistih res hudih, kot so srčka in v zadnjem času metulji. Prav ob zadnjem poskusu (pesnjenja v prosti obliki, se sprašujem o belih konjih). 

Te bom ubogala in brala naprej (predvsem sebi v zadovoljstvo).

Foto: Irena Holzer, Širin.gol

In te majčke so bile prodane na posebni improvizirani dražbi in so nam pokrile celo našo "tradicionalno pesem si torto" v obliki potice velikanke. Tu bi se rada zahvalila Silvani za te nenavadne in imenitne ideje, ki tako lepo zaokrožajo pojem družine Pesem si, o katerem si nekje zgoraj pisala. Uredniškemu razrezu velikanke pa se je letos pridružila čisto prava Pesem si tortica, ki so jo spekli člani in jo s šestimi svečkami ob petju prinesli v Galerijo Skedenj (hvala, kako lepo je bilo to!). Kako si se ti počutila na letošnjem srečanju ob izidu zbornika?

Oooo ja, 6 nas je teklo za pesmi in s pesmimi. Ideja je bila Silvanina in nekako smo jo pograbili in rekli - pa tecimo, zakaj pa ne bi? :) Začelo se je v dežju, ampak z ogromno pozitivne energije in nekako sta v uri in pol obe ekipi pridihali do cilja. Bilo je prav prijetno, ko so drugi tekači med tekom brali pesmi z naših majic in se je videlo, da jim je ideja všeč. Nam pa tudi. Tako da naslednje leto spet tečemo. Upam, da s tremi ekipami! :) Še prej pa bomo poskušali pesemsijevce spodbuditi za sodelovanje na katerem izmed tekom ljubljanskega maratona. Da se bo videla še kakšna majčka (ali pa tokrat še hlačke?).

Mislim pa, da smo tisti dan res bili polni energije, ker nihče niti na predstavitvi zbornika ni bil utrujen od teka - morda pa nas je adrenalin vseh dogodkov tako napolnil. :)

Lea, beri beri beri in potem piši piši piši. Ne moreš zgrešiti! :)

Foto: Dan Grešak

Bila sem predvsem vesela, da so pesniki kljub dežju prišli in se družili. Lepo je bilo spoznati tiste, ki jih še nisem, in seveda spet srečati stare znance. :)

Izid zbornika je zaokrožitev ali pa dokončna realizacija nekega obdobja dela. In sem vesela, da sem lahko del tega zbornika in da lahko ob koncu vsakega takega obdobja pokažemo, kako plodni so naši člani.

Hvala, Lucija :)

Gregor, mnjam, pehtranova potica je zakon :) hvala vsem, ki ste zaslužni, da se gostimo z njo :)