Tako preprost, a zagoneten.
Nepojasnjen v preprostosti.
Ljubek v širini razpona.
Vseh stanj in globin duše,
ki se dajejo v tren okusa.
Na konici jezika je drugačen,
kakor na korenu razmazan.
V očeh tako nežen,
a mogočen v svoji veri pogleda.
Blizu je, naj diha za ovratnik.
Daleč je, saj svoboden ptič leti.
Z obraza pusti si brati,
a še v temi kot bog Pan stoji.
Tisoč iskric on prižiga,
vsaka polni in nahrani.
Krpa vse zadane praske,
biti otrok znova me uči.
Ex voto, moj drugi jaz.

Klavdija KIA Zbičajnik