v čoravi kamri očesa uka čuk: bard,
besedišče je izprazneno, prt polit in
buda je postal konjederec. nisi spal,
ko ti je mrč obliznil orožje, ko so ti
mušnice prerasle grbo, bolnik! nisi
gostolel grlicam in nisi banki plačal
obresti, le vse gladkodlake mačke so
klonile pred tvojo karizmo: vdano so
čakale na vonj tvojih stremen, čakale
na kolenih, da so se z vlažnimi gobčki
smele dotakniti tvoje tršate usnjatosti,
tvojih ran. po medu je dišalo takrat, a
nebo je ostajalo zaprto, nebo je bilo le
izgovor za oblake! vse dotlej, dokler si
nisi izdelal ogrodja za harmoniko, kola
za raženj in kavljev za napad na obzidje
ukletega duha, za poslednji zlom. takrat
so tvoje svetlobne ličinke postale zvezde.
Poslano:
17. 05. 2013 ob 14:51
Spremenjeno:
17. 05. 2013 ob 15:40
Pesniku, ki sebe kliče bard, se nebo ne bo zapiralo, kljub temu , da so ga (barda) nemalokrat skušali ukleniti.
LpA
urednica
Poslano:
17. 05. 2013 ob 22:06
Spremenjeno:
18. 05. 2013 ob 21:57
Besedišče je izpraznjeno - občutek izstreljenosti iz ozvezdja racionalnega, konstelacije besed drezajo v bralca, da bi jih razvozlal, jim dal nekakšne oprijemljive pomene, trdi sogalsniški sklopi poudarjajo trdoto pesmi in ritem - to je, kar najbolj dela pesem pesem v klasičnem pomenu. In vendar žari, nespregledljivo huka iz prezasičene goščave (prepodobnih) besedil. Čestitke,
Ana
hvala, ana. tvoji komentarčki so biserni.
lep dan želim.
aja, vljudno prosim za dva zbornika pesem.si, ker naju žal z lenčko ni bilo na rašici.
vnaprej hvala.
Alenka Kveder
Pod kostanji 24
3000 CELJE
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!