Ušuškaš me riječima
i misliš toplo mi je
premda znaš da znam
kako je obmana iznikla
iz šutnje i rascvjetala
se riječima suprotnim
od istine
ne bježim nikad
ma koliko bolni bili
ti igrokazi i mudrovanja
sve stavljam na stol
podcrtavam nevažnost
i nalaktim se na strpljenje
kao i obično
pas i dalje glođe
svoju kosku
među šapama
Poslano:
17. 05. 2013 ob 14:00
Spremenjeno:
17. 05. 2013 ob 18:29
Danja ... tako dobro napisano!
Vesela sem za to pesem.
Tudi tebi lep vikend,
KIA
Neka posebna svetloba, ki morda izhaja iz psa, ki gloda kost, je v tej pesmi o temačnem odnosu, o privajenem, predvidljivem in iztrošenem, ki pa kar vztraja, z eno posebno sprijaznjenostjo, ki jemlje življenje kot pes svojo kost ... Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!