Trave so valovale v vetru,
igrala je godba razpoloženja
na nepokošenem travniku,
ki ti je spletal tančico iz rož
v čast dvajsetemu poletju.
Čudila si se trepetu metulja,
nagajivo je sedal na cvetove
in vznemirjal valujoče trave,
ki so kimale v dozorevanju
in se bleščale v živih barvah.
Spremljam ta mladostni žar
kot vrane v Vincentovem žitu,
obrobim s tableto vinpocetine,
da bo v škrlatu, s črno mejo
podobno robu gorečega papirja.
Ius ...
zelo lepa. Dokler se še čudimo ... ah!
LP,
Klavdija KIA Zbičajnik
Hvala, KIA.
Če imamo še vedno čute, nas še vedno lahko kaj preseneti in osupne.
Lep pozdrav. ius
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!