Se najde kdo, da kakšna dva,
tropi so, ki bi hodili po telesu.
Se najde več oblakov, kot je neba.
Zmeraj težnost jih k tlom tišči.
Se najde kdo, mogoče dva,
tropi so, roji vsepovsod od zunaj.
A do srca, le eden je
prebil mehurček všečen.
Zanimivo je, seveda je,
da besede včasih zabolijo,
a tja, res do srca,
občutki brez besed tlijo.
Kar veselo, kar na delo,
mrcvariti se da telo.
V notranjost pot je druga,
tam ni krvi in ni mesa.
Se najde kdo, da kakšna dva,
roji naščuvanih sršenov,
a vmes je takšen prepad,
da na drugem bregu
pristajajo le tisti,
ki vzletajo čistih misli,
ki sebe se ne bojijo.

Klavdija KIA Zbičajnik