Gladina môrja mirna je, spokojna,

galebov jata se nad njo podi;

v nedrih njé pa sonca luč odbojna

se v žarkih lomi, preden se zgubi.

Dotakne veter se narahlo rame,

ko potnik sam sem v množici ljudi;

in sreče val se v mojem srcu zgane,

ko vidim, da doživljaš tudi ti.

Počakaj, sonce, ne zatoni v morje,

skrivnostna ladja, le čemu hitrost?

Motor naj počasnéje brazdo orje,

da bom v pólnosti lahkó užil radost.

Aleš Tacer